by Janja Kozarka
Bojan Žnidaršiš je direktor Vitre iz Cerknice, krajinski arhitekt, energetski svetovalec, okoljevarstvenik, moderator, nevladni aktivist… ob vsem tem pa tudi PRILOŽNOSTNI FOTOGRAF.
Doma v Begunjah pri Cerknici.
Moje poslovne poti se z Bojanovimi srečujejo že vsaj 10 let. Z Vitrino skupino sem odpotovala na študijsko raziskovalno turo na Škotsko. Doma se srečujeva kot vodnika, mentorja, promotorja domačih logov… Najin odnos z veseljem opišem kot vzor plodnega sodelovanja na dolgi rok.
Bojan se ni odločil za intervju. Raje bo z nami delil svoj pogled na fotografijo.
Ena slika pove več kot 1000 besed
Fotoaparat me spremlja od otroštva. Od prvotnih družinskih fotografij sem, med študijem in delom, na Vitri spoznaval uporabnost fotografije pri profesionalnem delu. Največkrat kot dopolnitve in ilustracije tekstov. Najbolj sem razvil »energetsko« smer, kjer s fotografijami podkrepim tekste, vezane na delo energetskega svetovalca. Tu mi moja »trotel« kamera super služi, saj morajo biti strokovne fotografije tudi tehnično brezhibne. Med ogledom stavbe in razgovorom z lastnikom mora biti fotografiranje čim bolj enostavno. Takrat za poglobljeno iskanje motivov ali celo nastavitve parametrov preprosto ni časa.
foto Bojan Žnidaršič
foto Bojan Žnidaršič
Tehnične fotografije, vezane na moje delo energetskega svetovalca. Tu ni prostora za razvijanje domišljije. Celo obratno. Motiv na fotografiji mora biti nedvoumen in jasno pokazati kar želim povedati. Po definiciji bodo te pritegnile manjši krog uporabnikov, a tisti, ki jo bo pogledal, bo točno vedel za kaj gre. Tak je recimo termogram, kot imenujemo sliko posneto s toplotno kamero (desno). Večnadstropna starejša stavba nazorno pokaže okostje, to so rdeče obarvani betonski elementi, sicer človeškim očem skriti toplotni mostovi. Ali pa stopljeni sneg na strehi (levo), kjer lahko vsakdo vidi toplotne mostove.
Popolnoma drugače se obnašam, ko se odpravim namensko na fotolov. Po svetu skušam hoditi z odprtimi očmi in pripravljeno zaklopko. Pogled skozi leče je drugačen. Takrat gledam kompozicije videnega, skušam razumeti sporočila v makro ali mikro merilu, delam izreze, iščem dodano vrednosti prizorom, se poigravam s poimenovanji. V teh primerih pa že pogrešam zmogljivejši fotoaparat in namenske objektive.
Sam ločujem več tipov fotografij. Tako imenovana umetniška mi, kot ustvarjalcu svojih ali opazovalcu tujih fotografij, omogoča spodbujanje in razvijanje domišljije. Takrat iščem odgovore na vprašanje: »Kaj je umetnik hotel povedati«. Sicer pa verjamem, da je lepota vedno v očeh opazovalca. Take fotografije sprejemam kot spodbudo za razvijanje domišljije. Pa naj bo to očiščena Haiku, kot sem jo poimenoval, iz Cerkniškega jezera ali pa mistična in dinamična Simetrije iz Planinskega polja.
Vsaka fotografija laže. Če se izrazim bolj diplomatsko, vsaka fotografija lahko manipulira. Avtor hote ali nehote naredi izbor motiva, izrez, kompozicijo, poudarke, osvetljenost in tudi barve.
foto Bojan Žnidaršič
Postprodukcija, kar pomeni končna obdelava fotografije, sicer omogoča »vse«, zahteva pa čas in dobre oči. Zato od te množice možnosti uporabljam le izreze ter kakšno intenzivno barvitost. Zanimive rezultate pa daje tudi obračanje fotografije in igranje z odsevi.
Fotografije uporabljam za ilustracijo mojih člankov v tiskanih in elektronskih medijih. Imam tudi dve FB strani. Na strani NEP – Nacionalna energetska pot Slovenija objavljam vse, kar se tiče gradbeništva in energije, na strani My Slovenia Trip pa okoljske, mednarodne in bolj sofisticirane, da ne rečem umetniške fotografije.
Tukajšnji izbor fotografij ilustrira moje interese. Ti vsekakor niso samo energetski, gradbeni ali okoljski.
foto Bojan Žnidaršič
foto Bojan Žnidaršič
Človeška figura je idealno merilo, da lahko vzpostavimo odnos med elementi na sliki in v prostoru. Na prvi sliki monokromatsko zeleno Planinsko polje v smeri Slivnice in Cerkniškega jezera. Na drugi pa poletno barvito Cerkniško jezero.
foto Mario Žnidaršič
Obstaja še en tip fotografij, ki ga uvrščam pod oznako »gasilske«. Njihovo bistvo je, da »Urbi et orbi« pokažejo, da smo bili tam. Pri tem tipu pride do izraza »šklocanje brez milosti in pameti do nezavesti«. Se pa potem v pregledu ali celo postprodukciji odkrijejo kakšni cukrčki, kot je recimo nenavadna gesta, ali pa – kot v tem primeru – izpostavljen naravni tlak na glavnem trgu vasi Krkavče.
Ko smo se letos skupaj podali v raziskovanje Cerkniškega Jezera (levo), je Bojan ujel ta zanimiv pogled na jezerske trave(desno).
Bojan hvala, ker si bil pripravljen z nami razmišljati na temo fotografije.
Sorodne objave:
Moj zvesti fotograf: Borut Kraševec
Moj zvesti fotograf: Miha Razdrih
Moj zvesti fotograf: Mario Žnidaršič
Kmalu sledi predstavitev še zadnjega iz vrst “mojih zvestih” fotografov.
Z delavnicami polstenja in novimi študijskimi krožki začnemo takoj, ko bo spet možno varno druženje manjših skupin. Spremljajte objave na mojem FB profilu Kozarka, da boste sproti obveščeni. Do takrat pa prebirajte moje objave na tem blogu, kjer bomo skupaj obujali spomine na pretekle študijske krožke.
Kozarka 
3 razmišljanja o “Moj zvesti fotograf: Bojan Žnidaršič”