Velikonočno trkanje pirhov

Dve leti je že minilo od zadnjega javnega trkanja… In te, danes precej dragocene trenutke, smo ujeli na video posnetek, ki si ga lahko pogledate na koncu prispevka. Uživajte ob pogledu na živahno vaško življenje pred korono. Družabno, sproščeno, prepleteno s tradicijo…

Velikonočni čas je že od nekdaj zelo bogato prepreden s številnimi običaji. O kulinariki sem pisala v prispevku Žolca. Danes si pobliže poglejmo, še vedno živo, tradicijo trkanja pirhov.

Kako se trka: Prvi “tekmovalec” se pripravi – jajce trdo drži v eni roki med palcem in kazalcem s špičko obrnjeno navzgor. “Sotekmovalec” pa jajce drži s špičko navzdol – enkrat ali dvakrat nakaže udarec, se vmes premisli in sotekmovalca še enkrat pobara, če ima res pravo jajce in ne ponaredek.  Ko ga ta le prepriča, nadaljujeta s tekmovanjem, vsak prepričan v svoj zmago. Vse dogajanje spremlja gruča navijačev in komentatorjev, ki tekmovalca tako tesno obstopijo, da onemogočajo  kvalitetne fotografske zabeležke. Tekmovalca končno le izvršita zadnjo, odločilno potezo. Drugi tekmovalec s špičko svojega pirha s precizno natančnostjo udari špičko spodaj nastavljenega. Zmagovalec je tisti, ki obdrži celo jajce. Za nagrado pridobi, poleg občudovanja gledalcev in vsakovrstnih komentarjev, tudi sotekmovalčevo, na eni stani razbito jajce.

Tako je zaključen  prvi – elitni – del tekmovanja. Temu sledi še zaključni del, saj ritke ne smejo ostati cele. Z ritkami se trka samo, če imajo pirhi špičko že razbito. Zmagovalec ponovno prisluži razbito jajce.

Predpriprave: Kot se za vse resne tekme spodobi, se priprave na tekmovanje začnejo že veliko prej. Nekaterim tekmovalcem zadostuje, da  se  v domačem kurniku pravočasno prepričajo, katera kokoš nosi jajca z najtršo lupino in si le-te odberejo posebej. Drugim kokošim spremenijo jedilnik in med prehrano dodajo snovi, ki pripomorejo k trši lupini jajc. Kakšne snovi so to, vam seveda ne morem izdati, ker je to skrbno varovana skrivnost. Lahko pa vam prišepnem star recept, ki mi ga je zaupala moja pokojna stara mama (Mihova Nežka): teden dni pred velikonočno nedeljo sveža, domača jajca obrneš s špičko navzdol in jih pustiš odležati. Po sedmih dneh so jajca pripravljena na športno preobleko – kuhanje in barvanje. Ta postopek pomaga, da se morebitni zračni mehurček v špički zapolni.

Ampak trkanje je težka in neizprosna tekma, zato se med tekmovalci, najdejo tudi taki,  ki v svoji borbenosti posežejo tudi po nedovoljenih sredstvih. Med te sodijo lesena jajca, pa jajca iz umetnih materialov ter utrjevanje jajčne lupine na zunanji strani z umetno snovjo. Inovatorjem je uspelo razviti tudi prav posebno »doping« metodo, ki omogoča utrditev jajčne lupine z mavcem z notranje strani.

Za konec si v miru poglejte obljubljeni posnetek dogajanja na velikonočno dopoldne leta 2019 – zadnje javno trkanje na vasi:

Video zapis je nastal v okviru projekta »NOTRANJSKA SKOZI OČI MLADIH IN STAREJŠIH”. Z učenci naše osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg, Kanalom 13 in v organizaciji zavoda Oron je že nastalo 7 dokumentarnih oddaj, ki se nanašajo na bogato naravno in kulturno dediščino naše Loške doline. Film “Trkanje pirhov” je samo eden izmed teh.

Letos nadaljujemo s projektom in snujemo in beležimo nove vsebine na temo naše dediščine.