Gasparijeve razglednice zelo pogosto krasijo Alpe, ki jih je umetnik lahko vsak dan občudoval, ko je bival v Kamniku. Znane motive je v domišljiji preoblikoval v prijetno slovensko vzdušje, kjer se srečujejo zaljubljeni pari, tekajo otroci, se odvijajo ljudski običaji in slavijo cerkveni prazniki. V delih je ohranil svojo hudomušnost in pogosto z verzi iz ljudskih pesmi ali pregovori podčrtal vsebino likovnega dela.
Med obsežnim opusom Gasparijevih razglednic jih je precej tudi z velikonočnimi motivi. Danes vam predstavim te, ki jih hranijo v Slovenskem etnografskem muzeju (v nadaljevanju SEM).
vir: SEM
vir: SEM
vir: SEM
V našem okolju butare niso bile nikoli tako bogate in velike. Pri nas jih izdelamo samo iz oljčnih vejic, ki jim nekateri dodajo mačice in/ali bršljan.
vir: SEM
Pokanje z možnarji je bila tradicionalna oblika praznovanja velike noči, pa tudi prvega maja in nekaterih lokalnih slovesnosti. Izvira iz ljudskega prepričanja, da hrup odganja zle sile. Ta običaj je skoraj že izumrl, predvsem zaradi velike nevarnosti pri tovrstnem početju.
Maksim Gaspari je znan slovenski slikar, ilustrator in karikaturist, ki je bil rojen leta 1883 v Selščku (vas v Menešiji, nad Cerknico) kjer je preživel svojo rasna leta. V sosednjih Begunjah pri Cerknici je opravil prva osnovnošolska leta. Kasneje, ko ga je pot zanesla v svet, se je vedno rad vračal v rojstni kraj. Tudi zato so ob njegovi 130-letnici Gasparijevega rojstva, vas Selšček razglasili za vas razglednic.
vir: SEM
Zgodaj zjutraj na veliko soboto duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj, ki ga po hišah danes raznesejo ministranti ali mežnarji, še vedno z gobo (posušena lesna goba). S tem ognjem, ki ga gospodinja vrže v štedilnik se hiša pokadi. Ogenj ima globok pomen, saj ogreva, žge in prečiščuje.
vir: SEM
Za vse prinese upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.
vir: SEM
Rdeč pirh simbolizira Jezusove rane. Hkrati so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil.
vir: SEM
Na Cvetno nedeljo se opravi blagoslov zelenja – butar. V spomin na Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem.
Očetov naših domovina…”
vir: SEM
Razglednice je neredko dopolnil z verzi iz ljudskih pesmi ali pregovori in tako podčrtal vsebino prikazanega.
vir: SEM
Velika noč je praznik veselja in upanja, tudi za tole mladenko na sliki…
Aleluja je star bogoslužni vzklik, ki pomeni veselo oznanilo.
V Etnografskem muzeju, kjer še danes hranijo nekatere izmed njegovih razglednic, je Gaspari delal kot restavrator in se tudi tam vsak dan srečeval z ljudskimi motivi, zgodbami, običaji in legendami, ki jih je na svojstven način oživil na svojih razglednicah, pa tudi v drugih slikarskih delih.
Sorodni objavi:
Tudi sprehod z interpretacijo del znanih slovenskih ustvarjalcev je lahko zanimiva tema vodenega obiska Notranjskih krajev. Več o moji tovrstni ponudbi tule. Za še več informacij mi pišite na janja.urbiha@gmail.com ali me pokličite na 031 788 282.
Kozarka 