Največja igavaška lipa, katere obseg danes meri 550 cm, naj bi bila na tem mestu že od leta 1885. Posadil jo je takratni gospodar Štorove kmetije. Zavrnil je predlog o gradnji cerkve na njihovem vrtu, zato je ob cesti zasadil lipo s podpornim količkom. Na lipo je pritrdil križ. Križ na lipi ostaja isti vse do danes, le da so ga naknadno umestili v kapelico, potem ko se je lipa nekoliko odebelila.

Foto Mario Žnidaršič, 2019
Za dekoracijo kapelice s cvetjem že ves čas skrbijo pri Štorovih. Tudi zdajšnja gospodinja Ivana vestno spoštuje družinsko zavezo. Poprajkedaj (včasih) so kapelico krasile rože iz krep papirja, danes so to sveže rožice. Štorovi poskrbijo tudi za zakrivanje križa od cvetne nedelje do velikega petka. Kapelici pravijo »božja martrca«.

Foto Mario Žnidaršič, 2019

Foto Borut Kraševec, 2020

Foto Janja Kozarka, 2021
V senci te mogočne lipe se nahaja globoka štirna oz. vodnjak. »Enkrat so v vas prišli žunirji (inžinirji) in so rekli, da je tu voda«. To je bila dovolj velika pobuda, da so vaščani izkopali 18 m globoko štirno, v kateri voda nikoli ne presahne. Izdelana je po staro, na okroglo in obdelana s kamnom. V notranjosti so železne štejnge (lestev), po katerih se lahko spustiš v notranjost. Obnovili so jo leta 1994 kot je zapisano na zidanem delu štirne.

Foto Borut Kraševec

Foto Borut Kraševec, 2020

Foto Borut Kraševec, 2020
Lipo smo obiskali in si jo temeljito ogledali, izmerili in tudi poslikali pomladi 2019 in tudi poleti 2020 v okviru študijskega krožka Zgodbe naših lip, pod mojim mentorstvom – Janja Kozarka.
Članek bo delno objavljen tudi v Obrhu, v naslednji izdaji, št.2/2021.