Priprava za kulturno preživljanje kulturnega dne v korona času.
Fotozgodba Beatin dnevnik je nastala po navdihu istoimenskega romana Lujize Pesjakove, ki se dogaja na gradu Snežnik in njegovi okolici. Fotografije za fotozgodbo so nastale na lokacijah, ki so bile tudi pisateljici navdih za pisanje. Spodnja predstavitev je rezultat truda udeležencev študijskega krožka KULturni sprehodi, ki je potekal v korona poletju 2020.
Dnevniški roman Beatin dnevnik je zadnje čase vedno bolj prepoznano delo naše pesnice, prevajalke in pisateljice Luize Pesjak. Tudi zaradi izida faksimilirane izdaje romana v letu 2019, za kar gre zasluga profesorici za slovensko književnost in literarno zgodovino dr. Urški Perenič, ki je novo izdajo opremila z izčrpno literarnozgodovinsko študijo in znanstvenokritičnimi opombami.
Za nas je zanimivo dejstvo, da je Pesjakova roman Beatin dnevnik umestila na grad Snežnik in njegovo okolico, kar je Pereničeva ugotovila na podlagi arhivskega gradiva in avtoričinega osebnega dnevnika in s tem na novo ovrednotila Luizino delo. Beatin dnevnik je označila za slovenski družinski roman in opozarja na spretno vkomponirano domoljubno sporočilo v romanu.
Takole se dnevnik začne daljnega leta 1875, v mesecu maju, na graščini Š. (Šneperk oz. Snežnik).
Arhaičen jezik nam še nazorneje pričara duh nekdanjega časa.
Š. = Šneperk (nem. Schneeberg) oz.
grad Snežnik; grad stoji v Kozariščah, v Loški dolini, na Notranjskem
Luiza Pesjavkova in France Prešeren
Pesjakova je bila izobražena, tako splošno kot tudi na področju literature. Kot najstarejši otrok odvetnika dr. Blaža Crobatha in matere Poljakinje je spoznala vse vidnejše može tedanje slovenske družbe, med njimi tudi Franceta Prešerna, ki je nekaj časa delal pri njenem očetu. Prav on je kot pesnik najbolj vplival nanjo, s klasičnim izobraževanjem in celo učenjem angleškega jezika. Leta 1842 ji je ob štirinajstem praznovanju godu posvetil v nemščini spisano pesem »Dem wohlgeborenen Fräulein Aloisia Crobath«. Leta 1844 pa je začetek njene poezije pospremil s sonetom »An eine junge Dichterin«. Sprva je pesnila le v nemščini tudi pod vtisom Prešernove poezije. Za slovenski jezik se je navdušila po poroki, v začetku šestdesetih let 19. stoletja. Gospa Pesjakova je slovenski jezik začela uporabljati tudi v svojem ustvarjanju. Velik vtis nanjo je od sodobnikov naredil tudi Fran Levstik.
Tudi take vsebine vam lahko predstavim na vodenem sprehodu po grajski okolici. Vodeni sprehodi bodo na voljo takoj, ko bo spet možno varno druženje manjših skupin.
Sorodne objave:
Fotozgodba Med Ostrnicami (kamlu)
Fotozgodba Svet je kakor ringaraja (kmalu)
Z novimi študijskimi krožki začnemo takoj, ko bo spet možno varno druženje manjših skupin. Spremljajte objave na mojem FB profilu Kozarka, da boste sproti obveščeni. Do takrat pa prebirajte moje objave na tem blogu, kjer bomo skupaj obujali spomine na pretekle študijske krožke.
Kozarka 
3 razmišljanja o “Fotozgodba Beatin dnevnik”