by Janja Kozarka
Danes praznujemo valentinovo ali praznik svetega Valentina – 14. februarja – ki je dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen. Tudi pri nas?
Sv. Valentin prinese ključe od korenin
Sv. Valentina poznamo pri nas že dolgo, vendar ne kot dan zaljubljencev, vsaj tradicionalno ne. Po starem kmečkem koledarju velja, da sv. Valentin prinese ključe do korenin in so mu zato pravili prvi spomladin (pomladni svetnik). Valentin namreč ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času tudi že prvo delo na vrtovih.
Na Velentinovo se ptički ženijo
Bližajoča pomlad vzpodbudi ženitovanjsko oz. svatovsko oglašanje ptičkov. Kdor želi videti to ptičje svatovanje, mora menda kar bos do grmovja, čeprav je na ta dan še zelo mrzlo. A ptički se pri nas ne ženijo smo na valentinovo, tudi na gregorjevo (12. marca) se še vedno ženijo.
Ime Valentin izhaja iz latinskega imena Valentinus, kar pomeni »biti zdrav, močen, krepak, mogočen, vreden«. Imenu Valentin pomensko ustreza južnoslovansko ime Zdravko.
Različice imena VALENTIN so tudi: Valentina, Velent, Valens, Tin, Tine, Tina, Val, Zdravko…
Iz imena Valentin so nastali tudi priimki: Valenčič, Valentinčič, Valenčak, Valenci, Valent, Valenta, Valentan, Valentič, Valentin, Balent, Balant…
Znan Slovenec s tem imenom je zagotovo Valentin Vodnik. Svetovno znana osebnost pa italijanski motociklistični dirkač Valentino Rossi.
Iz statistike imen ugotovimo, da se danes ime Valentin, prav tako tudi Valentina, najpogosteje pojavlja v osrednji Sloveniji. V naši Primorsko-notranjski regiji sta oba imena precej redka.
Največ Valentinov se je rodilo med leti 1941-1950, medtem ko so bile Valentne bolj priljubljene (obrajtane) kasneje, v času med letom 1991 in 2000.
Za lepši valentinov dan še nekaj Pavčkovih verzov o ljubezni:
Kozarka 