Pust je letos precej pust

pustna Cerknica

by Janja Kozarka

Res je letos pusto za pusta, brez druženja, pustnih povork, brez zabav, norčij in maškarad… Še vedno pa je slastno.

Letos so drugi in ne pustarji poskrbeli, da maske nosimo vsi in povsod. Maškarade, povorke in vsakovrstne norčije so, žal, tudi že postale naš vsakdan. In to danes ni prav nič več zabavno. Tudi Butalci so se močno namnožili, saj jih je danes moč srečati vse povsod in ne le v rodnih Butalah.

Tisti pravi, (še) pristni Butalec nas letos takole opozarja:

Le previdno, kaj si v življenju resnično želite... Jaz sem si od vedno želel, da bi lahko maske nosili kar celo leto. In lej ga zlomka!


Kaj sploh pomeni pust? Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je najverjetneje nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se oz. odreči se mesnim jedem. Danes se na Slovenskem izraz mesopust ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni štiridesetdnevni post.

Etnolog Niko KURET, avtor knjige Praznično leto Slovencev o pustu v Loški dolini piše v prvi knjigi, na strani 56. Zaradi tega zapisa zdaj razumem, kaj mi je pripovedovala stara mama Nežka, ko mi je razlagala: “.. o pustә so se fantje u kamajlo napraulә,k je sz šiemamә okul po hišah hodla“.

Tudi naslednji izrek mi je večkrat povedala: “prišla je pepelnica, ostala si samica”... je ob branju Kuretovih zapisov dobilo širši pomen in obrazložitev.

 Pust je masten okrog ust.

seveda je, saj je v pustnem času povsod polno mastnih, sladkih in ocvrtih jedi, kot so krofi, tašče (flancati), miške in ostalo pecivo. V teh jedeh je kar nekaj simbolike: te jedi skrivajo žejo po obilni letini in so obenem zadnji kalorični zalogaj pred 40-dnevnim velikonočnim postom oz. mesopustom. 

tešce oz. flancati by Ostrnice
TAŠCE (flancati), kot jih pripravljajo in postrežejo naše gospe iz društva Ostrnice.
foto: Janja Kozarka

Od kdaj so pa krofi za pusta? Etnologi so si vsekakor enotni, da so krofi k nam prišli šele sredi 19. stoletja iz sosednje Avstrije, kar pojasnjuje tudi njihovo originalno slovensko ime – dunajski krofi. Prinesle so ga kuharice, ki so tja hodile v kuharske šole.

krofi by Dominka
Tudi mlad rod se trudi ohranjati tradicijo. Takole nas je letos razveselila z mastnimi dobrotami mlada slaščičarka Dominika.
foto: Dominika Urbiha

Tudi KULINARIKA in ETNOLOGIJA sta sestavi del vsebine na mojem vodenju obiskovalcev po Primorsko-notranjski regiji.

Lokalna vodenja po regiji in sprehodi po grajski okolici bodo na voljo takoj, ko bo spet možno varno druženje manjših skupin.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.